Že celih dvajset let živim na slovenski obali in na jesen življenja je prišel čas za selitev.

Že nekaj časa se mi v glavi poraja ideja za selitev na mirnejšo in bolj zeleno lokacijo. Moje sanje so majhna hiška nekje na obrobju vasi, pa vendar še vedno dovolj blizu mesta, da lahko hitro prideš do službe in potem nazaj domov. Seveda se ritem življenja spremeni. Zdaj, ko živim v mestu je vse na dosegu roke.

Razen parkirni prostor, za katerega poteka vsakodnevna borba. Po sedmi uri zvečer skoraj ni več praznega parkirnega mesta in včasih porabim tudi pol ure, da parkiram svojega jeklenega konjička. Pa probajmo prodat stanovanje. Agencija nepremičnine Izola se mi zdijo kar pravšnje za ta moj podvig, pa tudi komentarji in priporočila na njihovi spletni strani so samo pozitivna. Po telefonskem pogovoru se za naslednji dan popoldne dogovorimo za obisk njihovega prodajnega agenta na mojem domu. Sedim na balkonu in čakam gospoda Francija iz nepremičnine Izola, da pozvoni na mojih vratih. Nakar zazvoni telefon, gospod Franci se opravičuje za zamudo, saj je imel majhno smolo na cesti, počila mu je pnevmatika, tako da bo zamudil približno trideset minut.

Če se strinjam, sprašuje in če bom še lahko počakal je prosil. In res, čez slabe pol ure na nape parkirišče zapelje avto ves polepljen z napisi nepremičnine Izola. Gospod Franci si pogled stanovanje, vse skrbno zabeleži v svoj notesnik. Zdaj pa še cena. Povem koliko želim za stanovanje, povem pa tudi, da je možna zamenjava za kakšno hiško. Franci pove, da bo bolj težko izvedljivo, saj da agencija nepremičnine Izola deluje predvsem na našem področju, v notranjosti države pa ne poslujejo.

Tako z menjavo ne bo nič, samo prodaja. Bom moral sam poiskati primerno lokacijo in pa hiško, ki se prodaja, na njej. Stisneva roki in s tem je prodaja zapečatena.