Če ne bi danes obstajala odlična restavracija Izola, ne vem, kaj bi naredila. Po nesreče sem pozabila narediti restavracijo za večerjo s prijatelji, ki so prišli iz Hrvaške in sem jih obljubila odlično večerjo tam, kjer je najboljša hrana. To je pa za moje prepričanje restavracija Izola, v katero najraje zahajam.

Če ne bi bila redna gostja niti ne vem, kako bi to rešila, saj sem se šele ob petih popoldan spomnila, da potrebujem rezervacijo, ker imajo verjetno tako zelo polno, da včasih ni nobene mize proste. In če bi ta večer prišla naključno tja, bi se to zagotovo zgodilo. Takoj sem poklicala tja, in ker me vsi poznajo, so se tako zel potrdili, da smo vseeno kljub polni restavraciji dobili mizo za štiri osebe, da sem lahko prijatelje peljala na odlično večerjo. Tako, sem se oddahnila, ko me je restavracija Izola tako rešila iz potencialno največje zagate. Niti ne vem, kam bi jih drugače peljala. Enkrat na leto se namreč dobimo s prijatelji, s katerimi se poznamo že mnogo let. Včasih pridem jaz na Hrvaško, včasih oni k nam. V vsakem primeru se pa maksimalno potrudimo, da se dobimo enkrat na leto ali morda celo dvakrat, da ohranjamo stike.

Ko je prišel večer, sem se odločila, da bom vseeno šla malce prej preverit ali je restavracija Izola res poskrbela za to, da imamo mizo rezervirano. Vem, da vedno naredijo tisto, kar obljubijo, ampak vseeno sem raje šla tja. Bolj zaradi mojega boljšega občutka kakor pa zaradi česar drugega. Tja sem prišla pol ure prej in ko sem videla, da je vse urejeno, sem se usedla za točilni pult, da počakam, da bo miza prosta in da pridejo prijatelji. Naročila sem si kavo, ker sem bila kar utrujena od dolgega dneva in počakala, da bo restavracija Izola imel prosto mizo za nas.