Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj potrebovala računalniški servis, saj sem do sedaj vedno vse reševala sama, ali pa sem na koncu odnesla računalnik kakšnemu prijatelju, ki se je na to bolje spoznal.

A vendar, odkar imam službeni računalnik in na njemu službene stvari gor, si nekako ne upam več toliko spreminjati in kar nekaj klikati na računalniku, saj sem naenkrat dobila nek strah, da ga ne bi kakorkoli še bolj uničila, oziroma še huje, najbolj sem se bala za službene datoteke, kljub temu, da sem si jih vedno skrbno shranjevala tudi na ostale komponente, kot so to bili zunanji diski, maili in pa oblaki. Mi je pa bilo v tolažbo to, da je bil računalnik popolnoma nov in da je ta bil še pod garancijo, tako da sem imela lahko kakršno koli popravilo praktično zastonj. Seveda sem to vedno hitro izkoristila, ne glede na to za kakšno zadevo se je šlo, saj sem pričakovala da bo računalnik delal brezhibno, saj sem vedela da ni bil tako poceni. Ko sem tako pomislila da bi morda res potrebovala računalniški servis, sem najprej preverila ali je kakšen tak, ki je v mojem kraju, saj navsezadnje to igra pomembno vlogo. Še posebej mi je bilo pomembno, da mi v tem primeru ni potrebno se vozit na drug konec Slovenije, ali pa še slabše, da bi ga mogla kamorkoli pošiljati po pošti, saj navsezadnje sem kljub dobrim izkušnjam z nakupi preko spleta, še vseeno nekoliko nezaupljiva do pošiljanja takšnih bolj delikatnih stvari po pošti, za katere se lahko zaradi večjih tresljajev in padcev lahko poškodujejo, čeprav na prvo oko tega niti ne opaziš.

Tako sem naletela na prijatelja, ki mi je zaupal, da on svoj računalnik nese na računalniški servis ki je v centru mesta. Zelo sem se razveselila, saj mi je tako res pri šparal kar nekaj poti, saj za ta računalniški servis res nisem vedela.