Obiskali smo prireditev astrologija v Londonu

Vsako leto v Londonu priredijo veliko srečanje astrologov in obiskovalcev, ki jih ta veda zanima.

Obiskali smo prireditev astrologija v Londonu

Tokrat smo se z družinskimi prijatelji dogovorili, da se jim pridružimo na obisku tega dogodka. Prijateljeva žena je namreč strastna astrologinja in jo astrologija zanima že od mladih nog. Vsem svojim prijateljem vključno nama z ženo je že izdelala astrološke karte. Nikoli pa ji ni astrologija predstavljala vir dohodka torej se s tem ukvarja izključno ljubiteljsko in za hobi. V London smo se odpravili v sredo zjutraj ob sedmih. Odločili smo se tja odpeljati z avtom in načrtovali postanek za prenočitev v Nemčiji in nato v Veliki Britaniji ko prispemo čez Rokavski preliv. Odpeljali smo se po avtocesti proti Stuttgartu in se nato ustavili in prespali v prijetnem družinskem hotelu.

Do tja smo potrebovali skoraj deset ur tako da smo prišli dokaj pozno popoldan. V predmestju Stuttgarta nismo imeli veliko priložnosti za oglede tako da smo se zjutraj po okusnem zajtrku odpravili naprej po načrtovani poti. Do Calaisa smo prispeli v dobrih devetih urah in tam zapeljali z avtom na trajekt. V nočnih urah smo nato prispeli v Dover in se nato odpravili do Canterburyja kjer smo imeli rezervirano nočitev v manjšem hotelu. Pojedli smo večerjo se malo sprehodili in odšli spat saj nas je naslednji dan čakala vožnja do Londona oziroma njegovega predmestja kjer smo imeli rezervirano prenočišče. Odločili smo se, da se na prireditev odpeljemo s podzemno železnico in se tako izognemo neljubim dogodkom na cestah , ki jih nismo vajeni zaradi njihovega načina vožnje. Brez težav smo prispeli na prireditveni prostor v zgodnjih urah je bila na vhodu velika gneča. Nikoli si ne bi mislil da astrologija zanima toliko ljudi.

Na samem prireditvenem prostoru je bilo predstavljenih ogromno poslovnih priložnosti za ljudi ki si želijo ukvarjati s tem profesionalno. Lahko rečem da je astrologija dober posel če se odločiš to početi.

Ročna ura Omega kot najboljše darilo presenečenja

Že od nekdaj sem si želela novo ročno uro. Sicer nisem popolnoma vedela točno kakšno uro si želim, saj sem se pri takšnih stvareh res težko odločila. Najboljša blagovna znamka za ročne ure se mi je zdela Omega, saj je ravno prav izstopala in se nekako sklada z mojim stilom oblačenja. Velikokrat sem se ustavila pri trgovinah z urami in si ogledovala njihovo lepo vitrino. Zdelo se mi je, da je bila blagovna znamka Omega še posebej lepo izpostavljena. Imeli so razstavljen več kot samo en model te znamke. Modeli so si bili sicer med seboj precej podobni.

Za rojstni dan me je presentil fant, ko mi je rekel, da me bo za darilo peljal na posebno kosilo v restavracijo kjer strežejo odlično hrano. Po kosilu sva se odpravila na krajši sprehod do najboljšega sladoleda v mestu. Šla sva tudi mimo urarne, kjer so imeli v izložbi razstavljene ročne ure Omega. V hecu mi je predlagal, da vstopiva in si ogledava dočne ure, ker ga ena izmed njih zelo zanima. V resnici pa je v urarni želel videti katera izmed ur je meni všeč.

Ročna ura Omega kot najboljše darilo presenečenja

Odločala sem se med tremi različnimi modeli in nisem se mogla odločiti katera izmed ur Omega mi je najbolj všeč. Pri izbiri mi je pomagal fant, ki je izbral tisto, ki mi je po njegovem mnenju najbolj pristala. Stopil je proti blagajni in urarju rekel, da bo uro kupil. Sploh nisem mogla verjet njegovim besedam, saj me je res presenetil. Meni se je zdelo drago darilo že kosilo v restavraciji, kamor me je peljal.

Pri nakupu ure je vztrajal in mi namenil cel kup sladkih besed s katermi mi je želel razložiti zakaj si takšno uro zaslužim in zakaj mi jo želi podariti. Na koncu sem le popustila in si kasneje še cel dan ogledovala čudovito novo uro na svoji roki.

Trapezna pločevina je bila odlična kritina za garažo

Ker smo želeli naš avto malo zaščitit pred raznimi vremenskimi vplivi, smo se odločili, da bomo na našemu dvorišču zgradili čisto enostavno garažo, tako da bo avto imel zgolj streho nad sabo, ter tri stene okoli. Tako pa je bil to relativno enostaven projekt, s katerim smo se lotili čisto sami, saj smo vedeli, kako bomo zgradili to garažo, ter bi bilo tudi veliko ceneje da bi vse zgradili sami, saj bi tako plačali zgolj material in ne dela. 

Tako pa je bilo delo relativno enostavno, ter smo osnovo in vse potrebne stene zelo hitro sestavili, oziroma zgradili in postavili. Nato pa je bil čas, da smo poskrbeli še za streho, za katero pa nismo imeli veliko idej, kako bi se je lotili, oziroma za katero vrsto kritine bi se odločili. Zato pa smo začeli različne oblike strešne kritine, iskati po spletu, ter smo s tem tudi dobivali ideje, za kaj bi se odločili. Tukaj pa smo naleteli na trapezne pločevine. Ta trapezna pločevina pa se nam je zdela odlična za streho garaže. To pa zaradi raznih faktorjev, na primer to da je preprosta, kar pa bi bilo popolno za garažo, saj tukaj nismo rabili ne vem kakšne strehe, temveč le nekaj osnovnega.

To, da pa je trapezna pločevina preprosta pa je tudi pomenilo, da je bila cenovno še kako dostopna. Še več, trapezna pločevina je bila v bistvu najcenejša opcija, ki smo jo našli. Tukaj pa ni mišljeno, da smo našli najcenejšo pločevino in tako nekvalitetno, vendar je na splošno takšna kritina najbolj cenovno ugodna.

Poleg tega pa je tudi zadosti močna, da bi lahko prestala vse vremenske razmere, ter bi zaščitila naš avto pred kakšno točo, kar pa je bil tudi naš namen pri gradnji zunanje garaže. Zato pa smo nato res kupili to vrsto kritine, ter smo lahko zaključili s tem projektom. 

Po gnojilo za travo v trgovino

Pomlad je prišla zelo pozno in kaj kmalu so se temperature dvignile na poletne.

Bala sem se, da bomo zamudili sejanje in gnojenje trave. Vsako leto se pokaže bujna rast trave, potem pa čez poletje kar preneha rasti. Močno sonce jo čisto posuši. Za letošnje leto sem sklenila, da se bom posebej posvetila rasti travi. Najprej bom kupila še seme za travo, da se malo podkrepi in obvezno še gnojilo za travo, da bo pospešilo rast trave. V trgovini s semeni in gnojili sem vprašala prodajalca strokovnjaka katero gnojilo za travo mi priporoča in kdaj ga naj uporabljam. Ko mi je omenil, da naj travo gnojim tri krat v letu, sem takoj vedela zakaj mi trava ne dela. Jaz tega namreč nisem počela.

Torej travo pognojim najprej spomladi, ko začne rasti. Takrat moram uporabiti gnojilo za travo, ki vsebuje višjo vsebnost dušika, ki spodbuja rast listov oziroma zelenja. Trava se drugič pognoji kadar začne aktivno rasti in sicer takrat potrebujemo drugo vrsto gnojila in sicer gnojilo za travo, ki je bolj uravnoteženo z manj dušika.to je v času poletja. Travo pognojimo še zadnjič v letu v jeseni, da ji pomaga preživeti zimo. Tokrat uporabimo gnojilo za travo, ki vsebuje večjo količino kalija, ki krepi korenine in daje travi moč za odpornost na mraz. No torej sem vse izvedela kako se poskrbi za rast trave, da dobilo lepo in čvrsto trato.

Sedaj je potrebno samo še izbrati vrsto gnojila. Spet so na voljo umetna mineralna in organska gnojila. Seveda je umetno gnojilo za travo hitro delujoče in povrh še enostavno za uporabo, vendar je lahko slabo za onesnaževanje tal in vode, zato je potrebno paziti koliko se ga uporablja oziroma se je potrebno držati navodil na embalaži.

Po gnojilo za travo v trgovino

Najbolj primerna so organska gnojila, ki nudijo dolgotrajno izboljšanje tal in so prijazna za okolje. Gnojila so največkrat v peletih ali granulah.po posipu je potrebno zalivat, da se le te raztopijo in prodrejo v tla. Lahko pa kupimo tudi tekoče gnojilo.

Z vsemi gnojili je potrebno paziti, da jih ne uporabimo prekomerno saj s tem lahko uničimo travo.

Prodaja stanovanja z nepremičnine Izola hitro in zanesljivo

Že celih dvajset let živim na slovenski obali in na jesen življenja je prišel čas za selitev.

Že nekaj časa se mi v glavi poraja ideja za selitev na mirnejšo in bolj zeleno lokacijo. Moje sanje so majhna hiška nekje na obrobju vasi, pa vendar še vedno dovolj blizu mesta, da lahko hitro prideš do službe in potem nazaj domov. Seveda se ritem življenja spremeni. Zdaj, ko živim v mestu je vse na dosegu roke.

Razen parkirni prostor, za katerega poteka vsakodnevna borba. Po sedmi uri zvečer skoraj ni več praznega parkirnega mesta in včasih porabim tudi pol ure, da parkiram svojega jeklenega konjička. Pa probajmo prodat stanovanje. Agencija nepremičnine Izola se mi zdijo kar pravšnje za ta moj podvig, pa tudi komentarji in priporočila na njihovi spletni strani so samo pozitivna. Po telefonskem pogovoru se za naslednji dan popoldne dogovorimo za obisk njihovega prodajnega agenta na mojem domu. Sedim na balkonu in čakam gospoda Francija iz nepremičnine Izola, da pozvoni na mojih vratih. Nakar zazvoni telefon, gospod Franci se opravičuje za zamudo, saj je imel majhno smolo na cesti, počila mu je pnevmatika, tako da bo zamudil približno trideset minut.

Prodaja stanovanja z nepremičnine Izola hitro in zanesljivo

Če se strinjam, sprašuje in če bom še lahko počakal je prosil. In res, čez slabe pol ure na nape parkirišče zapelje avto ves polepljen z napisi nepremičnine Izola. Gospod Franci si pogled stanovanje, vse skrbno zabeleži v svoj notesnik. Zdaj pa še cena. Povem koliko želim za stanovanje, povem pa tudi, da je možna zamenjava za kakšno hiško. Franci pove, da bo bolj težko izvedljivo, saj da agencija nepremičnine Izola deluje predvsem na našem področju, v notranjosti države pa ne poslujejo.

Tako z menjavo ne bo nič, samo prodaja. Bom moral sam poiskati primerno lokacijo in pa hiško, ki se prodaja, na njej. Stisneva roki in s tem je prodaja zapečatena.

Keramika lahko naredi prostor veliko večji

Keramika lahko naredi prostor veliko večji

Z mamo sva se odločile, da bi rade renovirale kuhinjo. Kuhinja je bila pri nas doma že res zelo stara in rabili smo nekaj novega. Jaz sem že od nekdaj gledala keramiko, saj se mi je zdela keramika je zelo elegantna in lepa. Keramika, ki mi je bila zelo všeč, je bila tudi cenovno zelo ugodna in ravno zato sem jo pokazala svoji mami. Ker kuhinjo renovirava skupaj sem želela, da se obe strinjava z vsem. Ko sem mami pokazala to keramiko je bila res navdušena. To je vse, kar sem rabila vedeti. Keramika je zelo hitro pristala v moji košarici in že čez nekaj dni smo dobili dostavo na dom. To keramiko sva začasno dale v drugi prostor, saj sva morale kupiti še ostale stvari.

Mama je poiskala elemente, jaz pa sem iskala štedilnik in pa hladilnik. To so nekako osnovne stvari, ki jih v kuhinji potrebuješ, na koncu pa bi seveda pogledale še jedilno mizo in stole. Ko sva našla vse in vse tudi naročile sva se lotile dela. Najprej sva morale kuhinjo sprazniti. Pri temu so nama pomagali tudi fantje. Moj oče je vse odpeljal na odpad, moj brat pa je pomagal pri temu, da smo vse odnesli ven. Ko je bilo vse lepo končano, je na vrsto prišla keramika. Keramika je bila res zelo lepa in prostor je naredila res ogromen. Prej smo imeli majhne ploščice, ki niso bile tako leta. Bile so tudi zelo temne in zaradi tega je bil tudi prostor precej temen. Tokrat pa smo vzeli keramiko, ki je bila zelo svetla in je prostor povečala in osvetlila. Po temu smo dali notri še nove elemente, nov štedilnik in hladilnik. Ko smo vse nekako postavili, kot smo si želeli, sva našla tudi prostor za mizo in stole. Vse skupaj je izpadlo res zelo lepo in bile sva zelo ponosni na ta projekt.

Sin si je izbral nov hobi, ki je izdelava maket

Najin šestnajstletni sin je že od malega zelo radoveden fant. Vedno ga nekaj zanima in vedno se z nečem ukvarja. Trenutno ga privlači izdelava maket in za ta svoj hobi porabi veliko časa. Najprej je bila njegova izdelava maket ročna, našo hišo je naredil iz kartona. Ko je moja mama videla kaj mu je uspelo, ga je prosila, če ji naredi tudi maketo njihove hiše in sin se je ponosno lotil svojega dela.

Sčasoma je prišel na idejo, da bi si nabavil 3d printer, saj bi mu bila izdelava maket tako še večji izziv. Začel je varčevati denar za nakup, pri temu je imel srečo, da je bil kmalu njegov rojstni dan, tako da je vsem povedal kaj potrebuje za darilo. Ima namreč to sposobnost, da ko se za nekaj odloči ga na poti do cilja nič ne zaustavi. 

Kmalu je zbral dovolj denarja in si 3d printer tudi kupil. Na začetku je ugotovil, da je taka izdelava maket zelo zahtevna naloga, da ni tako enostavno kot si je zamišljal. Vendar ga njegova trma in vztrajnost nista zapustili. Vrgel se je v izobraževanje, v knjižnici si je izposodil nekaj gradiva, večino pa je dobil na spletu. Kmalu mu je uspelo izdelati prvi izdelek in čeprav je bil bolj enostaven, je bil nanj zelo ponosen. Seveda sva bila na njega ponosna tudi midva z možem.

Kmalu je napredoval in njegova izdelava maket je bila vedno bolj kompleksna in zahtevna. Zadnjič pa je bil na obisku možev prijatelj, ki dela v uspešnem računalniškem podjetju. Ko je videl kaj vse zna napraviti najin sin, ga je vprašal na katero šolo hodi. Ko je izvedel, da obiskuje računalniško šolo, mu je ponudil štipendijo in ga povabil, da občasno med počitnicami pride delati v njihovo podjetje. Rekel je, da mu bodo glede na njegovo nadarjenost, zagotovo dobro plačali. Tako je sinu izdelava maket prinesla tudi dobre rezultate.

Sin si je izbral nov hobi, ki je izdelava maket

Gastroskopija samoplačniško rešila prijateljico pred nevarno bakterijo

Moja najboljša prijateljica je že skoraj dva tedna v postelji, pravi da naj bi imela virozo in da gastroskopija samoplačniško ni potrebna, saj naj bi šlo za neko trebušno virozo, ki bo hitro minila. Veliko se je pritoževala:

  • da ji zelo dela slabo in skoraj konstantno bruha kar koli poje,
  • da ima močne bolečine v trebuhi, predvsem želodcu,
  • da je zelo napihnjena,
  • da jo boli trebuh če se ga samo dotakne,
  • da ima konstantno kislino v grlu.

Prvih nekaj dni se je tudi meni zdelo kot viroza, potem pa sem ji rekla, da menim da je gastroskopija samoplačniško tisti pregled, ki naj ga opravi čim prej. Ona pa je še vedno vztrajala z virozo, ker češ da jo imajo sedaj vsi in da je tak čas. Po dveh tednih je končno pristala na to da bo gastroskopija samoplačniško pregled, ki ga bo opravila, da vidi kaj se dogaja v notranjosti njenega želodca, dvanajstnika in požiralnika. 

Ko sva izbrali ordinacijo, ki je imela dobre kritike in najkrajšo čakalno dobo za gastroskopija samoplačniško sem jo že čez nekaj dni odpeljala na pregled. Moram reči, da je izgledala prav izčrpano, saj verjetno ni zadržala v sebi kaj veliko že nekaj tednov. 

Ko sva prispeli v ordinacijo kjer se izvaja gastroskopija samoplačniško naju je najprej sprejela zelo prijazna sestra, ker ona ni smela zaužiti ničesar je meni zelo prijazno  ponudila čaj, ki sem ga z veseljem sprejela. 

Gastroskopija samoplačniško rešila prijateljico pred nevarno bakterijo

Preden je pričela gastroskopija samoplačniško ji je sestra v grlo pošpricala razpršilo, ki je  deloval kot lokalni anestetik in je povzročil omrtvičenje, da ne bi čutila cevke ki se vstavlja v grlo. Med preiskavo so ji napihnili želodec, kar ji je bilo malo neprijetno . Med pregledom gastroskopija samoplačniško ji je zdravnik vzel vzorec želodčne sluznice, ki je v roku pol ure pokazal, da ima prijateljica okužbo z bakterijo Helicobacter za katero je nujno potrebno zdravljenje z antibiotikom. 

Javni prevozi so mi v času študija prišli še kako prav

V času, ko sem študiral, ter sem se tako vsak dan odpravljal v Ljubljano, so mi javni prevozi še kako koristili. Tako pa sem se tudi vsak dan vozil z javnimi prevozi, kjer pa je to največkrat bil vlak, saj se je izkazalo, da je to še najhitrejši način, kako lahko pridem v Ljubljano ob uri, ko sem moral biti na faksu. 

No tako pa so imeli javni prevozi številne prednosti pred avtom, saj sem se zaradi tega tudi vozil z njimi in ne z avtom, čeprav sem že imel izpit za avto in pa tudi svoj avto. Prva prednost, ki pa je bila še najbolj pomembna, pa so bile same finance. Tako me je mesečna subvencionirana vozovnica prišla zgolj 25 evrov. S to vozovnico pa sem se nato skozi mesec lahko peljal kolikorkrat sem si želel. Prav tako pa sem lahko s to vozovnico šel kamorkoli v Sloveniji. Če pa to primerjam z avtom, pa se mi definitivno ni izplačalo, saj bi rekel, da bi za bencin zapravil kakšnih slabih 10 evrov na dan, kar pa bi se do konca mesca kar nabralo.

Javni prevozi so mi v času študija prišli še kako prav

Naslednja prednost, ki so jo imeli javni prevozi, predvsem vlak, pa je bila ta, da sem se izognil gneči. Tako pa sem se skoraj vsak dan v Ljubljano odpravil ob 7h ali 8h uri zjutraj, domov pa sem šel nekje med 14h in 16h uro. V temu času, pa je na cesti največja gneča, saj se ravno takrat ljudje odpravljajo v in pa iz službe, ter so tako ceste zelo obremenjene, še posebej pa avtocesta, saj bi se moral odpraviti na južno obvoznico, katera pa je res zelo zasedena.

Tako pa so mi javni prevozi v času študija res prišli še kako prav, ter sem jih zaradi tega tudi vedno koristil, da sem se odpravil v mesto. 

Novi pohodni čevlji in Julijana

Sama sem prišla na idejo, da bi lahko po delih prehodila Julijano. Ker pa sem vedela, da bi mi bilo v družbi boljše, sem se odločila, da pokličem prijateljico, če bi te poti prehodila z menoj. Bila je navdušena nad idejo in tako sem so na vrsto prišli novi pohodni čevlji. Lahko bi imela kakšno staro obutev, vendar še nikoli nisem kupila dobrih planinskih čevljev in če je bil kdaj čas za to, je bil sedaj. Komaj sem čakala najin prvi pohod. Nisem točno vedela, kaj lahko pričakujem. Skrbelo me je, ali bom zmogla v kosu prehoditi toliko km in če bom imela kakšne bolečine. 

Novi pohodni čevlji pa so mi dali motivacijo, da jaz to zmorem. Zavedala sem se, da ne morem kar takoj za tako dolgo pot obuti nove pohodne čevlje, zato sem jih nosila doma, da sem videla, kako se moja noga v njih počuti. Kar hitro sem videla, da so novi pohodni čevlji super in da z njimi ne bom imela težav. 

Novi pohodni čevlji in Julijana

Ko je prišel dan pohoda, sva se dobili na začetni točki. Ker vsaka prihaja iz drugega kraja, sva se pripeljali z avti. Imeli sva organizirano tako, da se po končani poti nazaj vrneva z avtobusom. Moram reči, da je pot Julijana skrbno načrtovana in lepo urejena. Najina prva pot je bila dolga 3 ure. Ravno prav, da sva videli, ali midve to zmoreva. Moji pohodni čevlji so se tudi dobro odnesli, kar me je razveselilo, ker sem vedela, da bo v njih prehodila še veliko kilometrov. Prijateljica je imela stare pohodne čevlje, ker je več hodila po hribih kot pa jaz. Tako je imela tudi več kondicije, ampak tudi meni ni šlo slabo. Zadnji kilometer me je začel boleti hrbet, kar pa sem tudi pričakovala, ker sem imela določene težave. 

Na cilju sva si čestitale in obljubile, da bova pot nadaljevali.